Utrinki

Drevesa so že skoraj izgubila listje in sklenili smo, da jih malo popestrimo. Zbrali smo plastične steklenice in jih zabavno pobarvali. Nato smo jih razobesili po drevesih in opazovali učinek barv v jesenski sivini. Zanimive so bile predvsem tiste, ki jih nismo popolnoma pobarvali in je čeznje prihajala svetloba. Ko smo se jih nagledali, pa smo za seboj, kot vedno, pospravili.

Postavili smo majhna čarobna drevesa. Vsak je bil malo drugačen, uporabili smo kroglice, izrezovali penaste materiale, napenjali žičke, barvne vrvice in ostalo. Potrebne je bilo kar dosti spretnosti, vendar smo skupaj uspeli.

Danes smo si naredili zapestnice. Brez pomoči en drugemu ne bi šlo!

Da so plastične vrečke škodljive za okolje, že vemo. Zato že dolgo uporabljamo bombažne. Tokrat smo jih sklenili pobarvati in nastali so prav hudi designi ;) Zdaj jih bomo še bolj z veseljem uporabljali - nekateri za šolske copatke, nekateri za telovadno opremo, damice za nujne lišparske pripomočke - pa še kaj si bomo izmislili. Naj nam dolgo služijo!

Naši znaki na koncu le niso bili prometni. Vendar pa je vsak nosil pomembno sporočilo - nekateri v abstraktni obliki, nekateri pa precej dobesedno. Nekateri otroci so se izkazali za precej okoljsko osveščene. Nekaj utrinkov z delavnice si lahko ogledate spodaj:

Pravi strašni Savski Zmaj nas bo (do dežja) čuval na savskem hribu. Veliko dela je bilo, a se je izplačalo, zmaj je veličasten in res krasen. Najprej smo naredili ogrodje - sestavili in zlepili škatle, ter dodali bambusove palice za oporo glavi in repu. Polepili smo ga z mehkejšim rahlejšim papirjem in peno, da je dobil bolj organsko obliko. Sledilo je izpopolnjevanje - naredili smo vrat in glavo, v velike čeljusti smo nalepili zobe. Izdelali smo tudi oči, pritrdili rep. Nato smo se lotili lusk - izrezovali smo jih iz šeleshamerjev različnih barv in jih lepili po zmaju. Sledilo je…

Predalčke smo najprej pobarvali z neko osnovno barvo za zaščito. Pri tem smo si pomagali tudi z papirnim lepilnim trakom, če smo želeli narediti meje. Ko so bili predlački suhi, smo se odločili za barvne vzorčke. Tukaj smo preizkusili tehniko s špricanjem barv, da smo dobili zanimive in všečne kombinacije. Ker predalčkov ni bilo dovolj za vse, smo nekateri preizkusili tehniko Pollocka na papirju. Kakšna barvna srečanja smo izbrali za zaključeno delo?

Najprej smo nameravali narediti piramido ali pa japonsko hiško. Vendar nas je svoboda in domišljija odnesla drugam. Prvi korak je bil zlaganje škatel ter lepljenje, s tem smo postavili zunanje ogrodje. V notranjosti smo hiško prelepili z peno. Potrebno je bilo kar dosti potrpežljivosti, morali smo se naučiti oceniti neke osnove stabilnosti. Sledilo je barvanje in montiranje strehe ter vratc. Otrok okoli hiške je bilo vedno več, pa tudi veliko staršev se je pridružilo. Hiško smo pustili stati, dokler je zdržala. Otroci so v njo položili eno od palet in se igrali.

To smo že večkrat ugotovili, vendar se nam je od lanskega leta nabralo že dovolj stvari, da smo imeli spet veliko dela. Nekateri otroci so prinesli svoje stvari - majce, lončke, večinoma smo materiale priskrbeli mi, po končanem delu pa so jih otroci lahko odnesli domov. Pobarvali smo ogromno steklenih in plastičnih embalaž, ki so postale svečniki, vazice in lončki za svinčnike. Nekateri so raje barvali in risali po starih majčkah, ki jih bodo sedaj z veseljem nosili. Najbolj pa so nas vse očarali škornji, ki jih bo ena od mam zagotovo z veseljem še nosila.

Delavnica je bila kar dvodelna, saj je bilo ogromno dela. Vendar pa smo bili zelo vztrajni in tako nam je uspelo. Najprej smo palete zbrusili, veliko je bilo namreč trsk in res ne bi želeli, da nas bodejo, ko bomo palete uporabljali. Najprej smo uporabili grobi, nato pa tudi bolj fini brusni papir. Ko so bile palete pobrušene, smo se lahko lotili barvanja. Nsajprej smo barvali eno stran, naslednji dan, ko je bilo suho, pa še drugo. Za osnovo je bila zaščitna barva za les, ki smo jo dobili v dar od našega prostovoljca kemika. Ta barva je bila bela,…